Kviz za otroke slovenskega porekla Od bele do črne – narava po barvah je potekal 19. septembra 2026 v Banjaluki v prostorih Zveze narodnih manjšin Republike Srbske.
Sodelovalo je skupno osem ekip s po dvema tekmovalcema. Po ena ekipa je bila iz Subotice, Sarajeva in Prijedora ter pet ekip iz Slatine in Banjaluke. Kviz je pripravila učiteljica Metoda, Oksana in Ivan pa sta kot sodnika pomagala pri izvedbi kviza.
Na začetku so vsi udeleženci prejeli majice, ki so bile za vsako ekipo drugačne barve. Ivan in Metoda sta pozdravila učence in jim zaželela veliko uspeha na tekmovanju. Metoda je vse seznanila s pravili kviza, nato pa so predstavniki ekip izžrebali listke, na podlagi katerih so se oblikovali tekmovalni pari. Vzdušje je bilo odlično z veliko navdušenja, tekmovalni duh je bil na vrhuncu, gledalci pa so navijali. Sodniki so bili pošteni in vse je potekalo brez napak. Edino, na kar so se sodniki odzvali, je bilo ponavljajoče pritiskanje gumbov, saj so bili tekmovalci nestrpni, zato so pritiskali na gumb, še preden je učiteljica Metoda prebrala vprašanje. Dogovor je bil, da učiteljica prebere vprašanje do konca, nato pa tekmovalci pritisnejo na gumb in ko se ugotovi, kdo je prvi pritisnil, ta tekmovalec odgovori na vprašanje. Tekmovalci so pokazali dobro poznavanje rastlin in živali in videlo se je, da so v tekmovanju uživali. Tekmovanje je bilo negotovo do samega konca. V finale sta se uvrstili ekipi Slatina (Srećko Stanivuković in Slavko Cvijić) ter Necvijet (Iskra Aničić in Eva Balta). Gumbi so se pregrevali in sodniki so morali večkrat vprašati za odgovor. Tesno je zmagala ekipa Slatina. Tekmovanje za tretje mesto ni bilo nič manj razburljivo. Z majhno razliko sta si ga delili ekipa Sarajeva, Noah in Ian Huskić Marinić, ter Češnje (Nastja Lunić in Marija Mihajlović). Na koncu je tretje mesto pripadlo ekipi iz Sarajeva. Vsem udeležencem so bila razdeljena darila, zmagovalcem pa so bili podeljeni pokali.
Po končanem kvizu smo odšli na kosilo. Po kosilu smo se odpravili na Vrbas, kjer pripravljajo prvo olimpijsko slalomsko kajakaško progo v Bosni in Hercegovini, o kateri nam je pripovedoval Darko, najuspešnejši član Kajak kanu kluba Vrbas iz Banjaluke. Otroci so radovedno spraševali, a tudi Darko je imel vprašanja zanje. Vprašal jih je, ali poznajo kakšne kajakaške poti v Sloveniji, kakšna je razlika med kajakom in kanujem, kaj je dajak itd. Darku smo se zahvalili za zanimiv pogovor, on pa nam je obljubil, da se bomo naslednjič, ko se srečamo, peljali s kajakom. Odšli smo še malo naprej do plaže in uživali na soncu ob zelenem Vrbasu. Pridružila se nam je konzulka Elizabeta s svojo ljubko psičko Izi, ki je uživala v kopanju v Vrbasu. Potem smo se odpravili v park ob TC Delta, kjer so si otroci ogledali pump track, ki je nova in bo skoraj odprta proga. Nekateri so igrali nogomet ali telovadili na napravah.
Zadovoljni in utrujeni smo se vsi vrnili v prostore Zveze narodnih manjšin Republike Srbske in se okrepčali s pico ter krofi. Dan je hitro minil in starši so prišli po otroke, gostje pa so odšli v hotel. Vsi utrujeni, a zadovoljni. Bil je resnično zanimiv dan, poln različnih dogodkov, druženja in novih prijateljstev.
Ljiljana Memon
Prevod Metoda Perger
