V soboto, 7. februarja 2026, ob 11. uri, smo v prostorih Društva Slovencev Triglav imeli ob slovenskem kulturnem prazniku pester kulturni program, na katerem se je zbralo veliko število učencev dopolnilnega pouka slovenščine in članov društva.

Zbrane je najprej nagovoril predsednik društva Mladen Lunić. Nato je sledil slavnostni del, v katerem nam je dr. Zvone Žigon, konzul Republike Slovenije v Banjaluki, predstavil svoje poglede na pomen pesniškega ustvarjanja in pesnikov, ki so oblikovali slovenski kulturni prostor. Še posebej je izpostavil pesnika Dragotina Ketteja, katerega 150-letnico rojstva praznujemo letos in zato nam je doživeto recitiral eno najlepših Kettejevih ljubezenskih pesmi Na trgu. Zatem pa še pesem slovensko-bosanskega pesnika Josipa Ostija, z naslovom Ljubezen me je naredila pesnika. 

Prešernovi pesmi O, Vrba in Pod oknom pa sta recitirali učenki najstarejše skupine dopolnilnega pouka slovenščine, Ksenija Urdih in Olga Suvajac. Sledil je osrednji del kulturnega programa, v katerem so nam gostje iz Slovenije predstavili zanimivo tehniko pripovedovanja zgodb in pesmi, imenovano kamišibaj, kar v prevodu iz japonščine pomeni papirnato gledališče. 

Butaj je leseno ogrodje, v katerega vložimo slike, ki nazorno prikazujejo dele zgodbe. Spretni pripovedovalec ob doživetem pripovedovanju vleče slike iz škatle, ki je podobna okencu s polknami. Pripovedovanje zgodb s pomočjo tehnike kamišibaj je zanimivo in uspešno, če se mojstrsko dopolnjujejo trije elementi: slika, pripoved in pripovedovalec. Naši gostje, Igor Cvetko, Jelena Sitar – ustanovitelja Lutkovnega gledališča Zapik iz Ljubljane – in Metka Celec – knjižničarka in pravljičarka iz Pokrajinske in Študijske knjižnice Murska Sobota, so s svojim pripovedovanjem s pomočjo kamišibaja dokazali, da so lahko starodavne tehnike pripovedovanja (kamišibaj je nastal ok. 10. stoletja na Japonskem) tudi v današnji tehnološki dobi privlačne in zanimive tako za otroke kot tudi odrasle. 

Ponovno se zahvaljujemo murskosoboški knjižnici, da nam je preko skupnega projekta, ki ga financira Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, predstavila nekaj novega, kar je obogatilo praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Društvu Slovencev Triglav Banjaluka. Za prijetno druženje po prireditvi pa so s svojimi sladkimi dobrotami poskrbele članice kulinarične sekcije Društva Triglav in ponovno dokazale, da so mojstrice peke različnih slaščic. 

Društvo Slovencev Triglav Banjaluka je tako ponovno dokazalo, da je mogoče pripadati slovenstvu, biti del slovenske kulture tudi daleč, izven meja matične Slovenije.

Metoda Perger