»Narazen, a vendarle skupaj,« je geslo različnih prireditev, ki v tem letu, ko se zaradi možnosti okužb ne smemo družiti, potekajo prek spleta.
Nove tehnologije nam omogočajo, da se kljub razdalji vidimo, slišimo, pogovarjamo. To velja tudi za pouk slovenščine. Čeprav smo narazen, ostajamo povezani. Pišemo si sporočila, pošiljamo likovne izdelke, se posnamemo …
Računalniški program zoom nas povezuje prek ekranov. Pouk poteka po ustaljenem urniku, program nam omogoča, da se vidimo in pogovarjamo. Pri učenju jezika moramo razvijati štiri sporazumevalne zmožnosti: branje, pisanje, poslušanje in govorjenje. Branje in pisanje lahko vadimo tudi, če se ne vidimo. Veliko je tudi posnetkov za poslušanje, ob njih preskušamo naše razumevanje. Poiskati pa moramo še možnosti za govorjenje. Ker naši učenci doma ne govorijo slovensko, slovenščine pa ne slišijo niti v svojem okolju, je pomembno, da se srečujemo ob ekranu. Včasih je to le klepet in pogovor ob besedilih, ki jih beremo, včasih pa je potrebno razložiti tudi slovnična pravila. Dopolnilni pouk slovenščine je drugačen, kot je bil, a pomembno je, da redno poteka. Tako ne bomo pozabili vsega, kar smo se doslej naučili, ob novih oblikah dela pa se bomo naučili še marsikaj novega. Mi ostajamo povezani in upamo, da bo kmalu spet vse tako, kot je bilo.
Barbara Hanuš
